|
Za osebna, dostavna, terenska, tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, motorje motorna kolesa, ATV-je
Nudimo vam pnevmatike vseh priznanih proizvajalcev, veliko pnevmatik različnih znamk in dimenzij je na zalogi, ostale po naročilu - dobava v nekaj dneh - pokličite.
Ponudba pnevmatik po zelo ugodnih in konkurenčnih cenah!
Dobro je vedeti
Tehnične lastnosti | OBRABA PNEVMATIK PRI POTNIŠKIH VOZILIH
| Prehitra ali neenakomerna obraba - vzroki in posledice
Katere naloge ima pnevmatika na avtomobilu?
Pnevmatika je vezni element med vozilom in cestiščem. S svojim zračnim tlakom nosi težo vozila. Poleg tega prenaša na cestišče še vse sile, ki nastanejo pri pospeševanju, zaviranju in vožnji v ovinkih.
Vpliv voznika
Pnevmatika lahko izpolni svojo nalogo, če ne preobremenjujemo njenih zmogljivosti.Z nepravilno rabo pnevmatik (močno pospeševanje, nenadno zaviranje, prehitra vožnja v ovinkih), se stik z voziščem poslabšuje ali celo izgublja. Pri tem se pnevmatika prekomerno obrablja (radira) in posledica tega je prekomerna obraba tekalne površine. Ta način obrabe
povzročajo izključno vozniki in se lahko z ustreznim načinom vožnje prepreči.
Vpliv vozila
Poznamo tudi obrabe, ki so odvisne od vozila. Po pravilu so poznane voznikom in se lahko odpravijo v servisni delavnici. Npr. križna menjava po navodilih proizvajalca (navodilo za uporabo vozila).
1.Obraba na pogonskih kolesih
Po poziciji kolesa (spredaj ali zadaj) kažejo pnevmatike enostransko ali različno obrabo, odvisno od koloteka in nagiba kolesa.
Pri osebnih vozilih s pogonom na zadnjih kolesih, so ramenski deli prednjih koles, v ovinku močneje obremenjeni, s tem se robovi tekalne površine obrabijo hitreje. Na zadnji kolesih se posebej pri močnejših vozilih pojavlja večja obraba sredinskega dela tekalne površine. Ta slika obrabe se pogosto pojavlja pri širokih (nizkopresečnih) pnevmatikah, ki so po svojem načinu delovanja izpostavljene večji sredinski obrabi.
Pri pnevmatikah na prednjih pogonskih kolesih, se seštevajo učinki obrabe pogona in krmiljenja koles. Zato je razumljivo, da nastopa pri vozilih s prednjim pogonom na prednjem paru koles, večja obraba kot na zadnji osi.
Navodila za gospodarno uporabo avtoplaščev
Da se izognemo neenakomerni obrabi avtoplaščev, se priporoča pravočasna menjava prednjih in zadnjih koles (po navodilih proizvajalca vozila). Menjavo lahko opravi voznik sam, vendar je priporočljivo, da to opravi vulkanizer z istočasnim centriranjem koles.
Posebno pozornost je treba nameniti zračnemu tlaku v pnevmatikah. Prenizek tlak v pnevmatikah pomeni ogrožanje varnosti in povzroča prekomerno obrabo. Posebej opazna je obraba na prednjih kolesih, kjer se zaradi močnega zavijanja in prenizkega tlaka pojavlja povečana obraba ramenskih blokov pnevmatike.
2. Obraba zaradi nepravilne geometrije krmilnega sistema
Odstopanje od predpisane nastavitve koles, to je kadar krmilna geometrija ni več ustrezna, povzroča povečano enostransko obrabo.
Z neprevidno vožnjo po slabih cestah, vožnjo preko robov pločnika, prehitro vožnjo preko ovir na cesti, pride do sprememb koloteka. Posledica teh sprememb pa je možna enostranska obraba pnevmatik
Pri neenakomerni obrabi se je potrebno posvetovati s strokovnjakom, ki bo določil in odpravil vzroke take poškodbe.
3. Žagasta obraba pnevmatik
Moderni, visoko zmogljivi avtoplašči omogočajo varno vožnjo tudi na mokrem cestišču in imajo dober aquaplaning učinek (odpornost proti vodnemu zdrsu).
To se doseže z odprtim in pravilno usmerjenim ramenskim delom avtoplašča, za dobro porazdelitev in odvajanje vode.
Pri začetni fazi stika z voziščem so obremenjene profilne lamele (1) in stisnjene skupaj v vzdolžni smeri (2), pri izteku oz. nadaljnjem vrtenju se lamele razbremenijo in takrat nastopi na lamelah močan zdrsni premik, ki se kaže kot žagasta obraba.
Vse navedeno, pod določenimi pogoji, vodi do žagaste oz. nazobčane obrabe pnevmatik, ki je bolj opazna na negnanih kolesih vozila.
Žagasta obraba na negnanih kolesih osebnega avtomobila. | |
IZGUBA ZRAČNEGA TLAKA
| Pokvarjen ventil: Eden od vzrokov izgube zraka
Pnevmatika, platišče in ventil tvorijo celotni sklop. Ta sklop lahko nemoteno deluje le če je v pnevmatiki predpisan zračni tlak. S pomočjo ventila lahko uravnavamo tlak v pnevmatiki.
Kakšne naloge imajo deli ventila?
1. Telo ventila- Gumijasti ventil za pnevmatike brez
zračnic so izdelani tako, da luknjo v platišču popolnoma zatesnijo. Telo ventila izdelano iz elastične gume se tesno prileže na izvrtino platišča. Pri kovinskih ventilih (clamp-in), ki se privijejo na platišče, prevzame tesnjenje gumijasto tesnilo. Obrobje izvrtine v platišču je tesnilna cona, ki ne sme biti umazana, korodirana ali poškodovana.
2. Ventilski vložek - Najpomembnejšo vlogo pri ventilu ima ventilski vložek; tesni, omogoča kontrolo in uravnava tlak. Majhno krožnično tesnilo lahko brezhibno deluje le če vanj ne prodre vlaga in umazanija. Pomembno je, da so vse naprave za polnjenje zraka brez vode in olja.
3. Kapa ventila - Na ventilu mora biti vedno privita kapa. To prepreči vdor umazanije in vode v ventil. Samo s tesno privito kapo je zagotovljeno popolno tesnjenje ventila.
Kakšno škodo lahko povzroči pokvarjen ventil!
600 km po montaži je bila ta pnevmatika uničena
Vzrok: "Privarčevanih 1,25 €" - ponovno uporabljen stari ventil
Lastnik vozila je montiral nove pnevmatike, vendar kljub priporočilu vulkanizerja ni zamenjal ventila. Avto je bil vožen po mestu ca. 200 km. Pred potovanjem je še enkrat preveril tlak. Vse je bilo v redu in voznik je brez skrbi odšel na pot. Po 400 km vožnje po avtocesti, je nenadoma začutil poskakovanje in udarce na vozilu. Po zaustavitvi vozila je pregledal pnevmatike in ugotovil, da je ena popolnoma uničena. Lahko bi se končalo če veliko hujše.
Ventil:
Pri uporabi pnevmatik brez zračnice, je ventil gumijasto oplaščen. Pri gumi prihaja do staranja materiala in s tem do sprememb fizikalnih lastnosti, enako se dogaja z ventilom, ki je v stalnem stiku z zrakom, ozonom, olji, nečistočami, ipd. Staranje povzroči poke na zunanji strani gumijaste obloge. Tako je izgledal ventil na prejšnji sliki.
Zakaj je prišlo do poškodbe?
Ventil je tesnil ob montaži in tudi ob počasni mestni vožnji. Pri višjih hitrostih nanj deluje centrifugalna sila in ga upogiba, ta upogib vzdrži normalen, nepoškodovan in ne prestar ventil. Porozen ventil takih obremenitev ne vzdrži - pri hitri vožnji prihaja do izgub tlaka. Toda tudi pri brezhibnih ventilih, lahko pri visokih hitrostih (V, W, Z avtoplašči) 240 km/h in več zaradi vpliva centrifugalne sile nastane upogib ventila, ki povzroči izgubo tlaka. Za visoko zmogljiva vozila se priporoča uporaba privitih ventilov (clamp-in). Proizvajalci to rešujejo tudi s posebej oblikovanimi kolesnimi pokrovi.
Pomembno:
- Pri vsaki montaši pnevmatike je potrebno pregledati ventil in ga po potrebi zamenjati z novim.
- Pri montaži novih avtoplaščev je menjava ventila obvezna. Pri kovinskih ventilih pa opravimo kontrolo tesnil.
- Tudi pri vzmeti in tesnilu ventila lahko nastopi utrujenost materiala in tesnjenje popusti.
- Če uporabljamo ventil brez kape, obstaja nevarnost vdora vode in umazanije in posledično postopne izgube tlaka. Kapa ventila mora biti vedno močno privita. | | |  | | | | | | | |
| | HITRA VOŽNJA NA AVTOCESTI
| Pomembno:
- Kontrola tlaka vsaj vsakih 14 dni.
- Kontrolirajte samo HLADNE pnevmatike! Ne znižujte tlaka na segretih pnevmatikah.
- Tlak na osi mora biti izenačen.
- Rezervno kolo naj ima tlak po navodilu proizvajalca vozila. Pri vsaki kontroli tlaka merimo tudi tlak v rezervnem kolesu.
- Pri dolgih vožnjah in pri polni obremenitvi (npr. vožnja na dopust)je treba upoštevati tlak za polno obremenitev. | | |  | | | | | | | |
| | POGLED V PNEVMATIKO
| Končna posledica -težka poškodba pnevmatike. Vlakna karkase so se, zaradi daljše vožnje s prenizkim tlakom, ločila od gumenih trakov
Tudi ta pnevmatika kaže začetek poškodbe.
Vzrok je vožnja s prenizkim tlakom, posledica pa ločitev bočnice in tekalne površine.
Pri tej pnevmatiki je povzročila poškodbo izguba
tlaka zaradi slabo privite kape ventila.
Na take poškodbe voznika opozarja nenavaden
zvok ob kotaljenju koles. Potrebna je takojšnja
kontrola pri vulkanizerju. | | | | | | | | | | | |
| | POSLEDICE PRENIZKEGA TLAKA SO
| - Povečanje kotalnega upora in povečanje obrabe
- Zaradi povečanega gnetenja se pnevmatika pregreva (nevarnost eksplozije)
- Nosilnost in bočna vodljivost se zmanjšujeta. Npr.: če tlak pade iz 2,4 bar na 2,1 bar se bočno vodenje zmanjša za približno 20%
- Poslabšajo se vse vozne lastnosti (vodenje na ravnem, v ovinkih, zaviranje)
- Nevarnost nesreče zaradi uničenja pnevmatike
Redna kontrola tlaka je najboljši način, da se izognemo poškodbam pnevmatik. Kontrolo
izvajamo vedno na hladnih pnevmatikah. Pnevmatike se med vožnjo segrevajo, zaradi česar
se tlak povečuje, z ohlajanjem pa se zopet zmanjša. če pride do izgube oz. zmanjšanja tlaka
pri hladnih pnevmatikah, je nujno ugotoviti vzrok in ga odpraviti.
Fotografija prikazuje pnevmatiko, ki je bila daljši čas vožena s prenizkim tlakom, zaradi tega se je uničil vezni material.
Posledica:
Tekalna površina in deli pasov se z glasnim pokom utrgajo. Posledica podzavestne reakcije voznika pa je nesreča.
Takšne poškodbe so lahko tudi posledica vožnje s prenizkim tlakom v preteklosti.
Zmanjšanja tlaka v pnevmatiki voznik pogosto ne opazi, saj se pri vožnji naravnost sile izravnavajo. | | |  | | | | | | | | | | | KAJ JE TREBA VEDETI O POŠKODBAH PNEVMATIK
| Zračni tlak pri pnevmatikah osebnih vozil
Prenizek tlak v pnevmatikah je lahko smrtno nevaren. Pri upoštevanju predpisov, ki veljajo za radialne pnevmatike dosežemo zelo dobre vozne lastnosti in optimalno varnost. Mnogi vozniki vozijo s prenizkim tlakom in s tem v veliki meri zmanjšujejo svojo varnost, ter ogrožajo ostale udeležence v prometu.
V nadaljevanju je opisano kako pomembno je paziti na pravilen tlak v pnevmatikah, izvajati redne tedenske kontrole in zunanji pregled pnevmatik.
Vsaka vožnja s prenizkim tlakom, znatno povečuje možnost prometne nezgode. Končna posledica pa je najmanj uničena pnevmatika. | | |  |
- Polnjenje pnevmatik s plinom - SECUR PNEUS
|
